Med hojo obujamo stare spomine

Začetek koledarskega leta mi je prinesel pozitiven izziv, ki sem ga z navdušenjem sprejela: delo na projektu Center medgeneracijskega učenja.  O medgeneracijskem učenju sem večkrat slišala v raznih medijih, a priznam, da se do takrat ob tej besedni zvezi nisem predolgo ustavljala. Šele ob dejanskem soočenju s tem projektom sem  začela poglobljeno razmišljati, kaj pravzaprav pomeni.

 

Živimo v času, ko se naš vsakdan odvija prehitro. V svojih prenatrpanih dnevih se tega dodobra niti ne zavedamo, saj šele ob koncu tedna pomislimo, kako hitro se je dejansko teden končal. V naglici časa se dogaja celo, da počasi umira nekaj, kar je bistveno: odnosi. Odnosi so pomembni, z njimi ostajamo živi, saj nas (p)oživijo. Prek odnosov spoznavamo  druge, odkrivamo nove stvari, se učimo spoznavati tudi sebe. V mislih se večkrat vračam k prijetno toplim spominom, ki sem jih kot majhen otrok doživljala v družbi starejših ljudi. Čeprav kot majhna deklica nisem bila enakovredna starejšim, mi je njihovo druženje, pogovor, spoznavanje in učenje novih, še nepoznanih stvari prinašalo prijetne občutke. Občutek domačnosti, topline, takšno in drugačno učenje, ki nam ga predajajo različne generacije – tako dojemam medgeneracijsko druženje.

 

Na Ljudski univerzi Ajdovščina želimo s projektom CMU obuditi povezovanje, druženje, učenje med generacijami in prenos znanja. Dejavnosti ponujamo tudi v okoliških krajih in vaseh. Eden od primerov dobre prakse je program Aktivno druženje sosednjih vasi. Ideja, da bi ponudili ljudem druženje na vasi, da bi svoj dan preživeli aktivno in v družbi svojih sosedov, se nam je zdela izvirna, zato smo jo začeli razvijati. Nismo si želeli povezati le krajanov, temveč prebivalce sosednjih vasi.  Spoznali smo, da se mnogi niti ne poznajo, številni se niso videli že kar nekaj let, četudi živijo tako blizu eden drugemu. S predstavniki vasi, ki delujejo v društvu upokojencev, smo določili, da bomo sprehode izvajali ob sredah zjutraj in sredi februarja smo tako začeli naše prvo srečanje. Prvič se nas je dobilo štiri ali pet, z vsakim srečanjem pa sem je pridružil kakšen udeleženec več, tudi iz sosednje vasi. Da ljudem druženje res veliko pomeni, so nam dali vedeti udeleženci ob zadnjih srečanjih, kjer se nas je kljub burji in zimskim temperaturam zbralo  čez dvajset udeležencev iz različnih vasi, ki se vsako sredo podajajo po novih poteh. In kaj pravijo o tem projektu naši udeleženci?

»Pohodi so mi pomenili druženje v pravem pomenu. Srečala sem se s sodelavci in znanci, ki jih že vrsto let nisem videla. Navezala sem nova poznanstva. Med hojo smo obujali stare spomine ali pa izmenjali razne izkušnje in doživljaje,« pravi  Zora.

»Združili smo dobro s koristnim. Imeli smo se lepo,  spoznali smo kraje in ljudi in nekaj naredili zase,« je povedala Elda.

»S temi druženji spoznavamo nove ljudi iz sosednjih vasi. Z njihovo pomočjo in s skupnimi pohodi pa odkrivamo lepote njihovih vasi,« je dodala Zdenka.

Poleg te delavnice smo izvajali še vrsto drugih delavnic na različnih lokacijah in tako ponudili ljudem različne oblike druženja in učenja, ki so udeležence povezale ter jih vključile v skupino različnih generacij.  Velika udeležba na ponujenih delavnicah je dokaz, da ljudje še vedno potrebujejo vključevanje v dejavnosti, k temu pa prispeva svoj pečat še sproščena družba in neformalno učenje. Ponosna in vesela sem, da sem ravno jaz tista, ki sem imela priložnost razvijati ta projekt, saj mi je prinesel ogromno pozitivnih izkušenj. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila za topel sprejem in nadvse uporabne nasvete ter pozitivno sodelovanje sodelavcem Ljudske univerze Ajdovščina, kajti ravno sodelovanje v dobrem duhu kolektiva omogoča, da se dobra energija širi naprej. Zahvalila pa bi se tudi vsem udeležencem, ki obiskujejo delavnice Centra medgeneracijskega učenja, saj tudi njihova dobra energija ne ostaja »skrita« le tam. Priznati moram, da sem bila iz tedna v teden bolj ponosna, kajti stiski rok po mnogih letih, gradnja novih poznanstev,  krepitev odnosov, povezovanje, dobra volja s smehom in vračanje v skupino, so bili zame dokazi, da počnemo nekaj dobrega in pomembnega. Prepričana sem, da ljudje še kako potrebujemo medgeneracijsko sodelovanje in sožitje med generacijami, izmenjavo izkušenj in zanj. Potrebujemo tudi aktivno preživljanje prostega časa, druženje in povezovanje.  Vse to nas bogati in dviguje kvaliteto življenja ljudi v naši dolini.

Jasna Rener