Tudi letos delavnice o sušenju sadja in pripravi sirupov

Kot vsako leto smo tudi letos na Ljudski univerzi v Ajdovščini, v okviru letnega programa izobraževanja odraslih, načrtovali teoretične in praktične delavnice o sušenja marelic in sadja, ki dozori v poletnih mesecih, ter izdelave zeliščnih sirupov.

Najprej smo imeli pomisleke zaradi omejitev v zvezi z epidemijo, pa tudi kje dobiti sadje, ker je Vipavska dolina zaradi spomladanske pozebe ostala skoraj brez sadja. Glede na število prijavljenih na delavnice in ker je letos peta obletnica, kar jih v Učnem centru Brje izvajamo, smo se odločili, da jih vendarle organiziramo. V trgovskem centru smo nabavili nekaj kg češenj, marelic, breskev, hrušk in jabolk. Ker smo imeli na razpolago majhno količino sadja, smo se odločili, da bomo imeli le eno srečanje in združili teoretični in praktični del delavnic. Zato sem nekaj dni pred srečanjem v domači leseni sušilnici pripravila in posušila polovico kupljenega sadja, da smo ga imeli za pokušino na delavnicah. Na teoretičnem delu sem z videom predstavila, katere vrste sadja so primerne za sušenje, kako ga pripravimo, koliko časa ga sušimo in na kakšni temperaturi, da je dovolj suho, in kako ga shranimo. Na praktičnem delu pa smo skupaj z udeleženci pripravili za sušenje še preostalo sadje. Češnjam smo odstranili peclje in z gospodinjskim strojčkom odstranili koščice. Marelicam in slivam pa smo ročno odstranili koščice in jih razrezali na polovice. Hruške in jabolka smo razrezali na krhlje različnih velikosti ter jih nekaj pripravili za sušenje z olupki, nekaj pa brez njih.

Nato sem predstavila električno sušilnico v Učnem centru Brje. Sušilnica je iz nerjavečega jekla, z dvema ventilatorjema ob strani. Deset mrežastih predalov omogoča, da se sadje hitreje in enakomerno posuši. Na predale lahko naložimo od 3 do 4 kg svežega sadja, odvisno od vrste sadja. Lahko sušimo celo sadje, polovice, četrtine, krhlje ali rezine. Na predale smo najprej položili sintetično prozorno tkanino in nanjo nalagali sadje. Tkanina omogoča, da posušeno sadje lažje in nepoškodovano odstranimo iz predala. Potem smo sušilnico zaprli in nastavili  temperaturo na 50 stopinj. Koliko časa se sadje suši, je spet odvisno od vrste sadja in od oblike.

Ob zaključku smo poskušali in ocenjevali že posušeno sadje in iz njega pripravljene sadne rezine. Vsi prisotni so bili nad posušenim sadjem zelo navdušeni in imeli veliko vprašanj, predvsem glede shranjevanja, ker so imeli že slabe izkušnje. Vedno opozarjam, da je potrebno sadje dobro posušiti, da izgubi 80 % vlage. Tako posušeno sadje je najbolj primerno shraniti v steklene kozarce in  zapreti s pokrovom z navojem. Priporočam, da ga hranimo v temnih in hladnih prostorih. V kozarcih se sadje zmehča in še po letu dni ohrani barvo in okus. Udeleženci so bili zelo zadovoljni in soglasno ocenili, da je bila predstavitev izvedena z odliko. Zato so izrazili željo, da bi v bodoče še organizirali take delavnice, saj se jih bodo z veseljem udeležili.

751_1628753388_brje

V mesecu juniju in juliju pa smo v Učnem centru Brje organizirali tudi delavnico o pripravi raznih sirupov in zeliščne soli. Naučili smo se pripraviti domač bezgov sirup in izdelali mediteransko zeliščno sol. Izvedeli smo, iz katerih zelišč se sirupi pripravljajo in jih nekaj tudi poskusili. Tipična zelišča za pripravo sirupov so bezeg, meta, melisa, vrtnica, ameriški slamnik, smrekovi vršički, sivka …

Lahko pa smo drzni in inovativni ter pripravimo kombinacijo različnih zelišč. Za pripravo zeliščne soli pa potrebujemo nekoliko več časa, saj moramo nabrana zelišča najprej pravilno posušiti. Za izdelavo zeliščne soli potrebujete naravno piransko sol (grobo ali fino) in posušena zelišča v razmerju 80 % soli in 20 % zelišč. Z dodatkom različnih začimbnic lahko ustvarite celo paleto zeliščnih soli prijetnih vonjav in nepozabnega okusa. Prednost priprave domače zeliščne soli je v tem, da točno vemo, kaj je v njej. Uporabimo zelišča, ki so nam všeč in lahko sami ustvarjamo različne kombinacije.

V avgustu pa smo imeli delavnico o pripravi sokov in marmelade iz aronije. Lahko pa jo tudi posušimo in uporabljamo za pripravo čajev. Aronija je premalo poznana, čeprav je enostavna za gojenje. Zdravstvene študije potrjujejo, da izdelki iz aronije ugodno vplivajo na zmanjšanje srčno-žilnih bolezni, uravnavajo tlak, spodbujajo prebavo, imajo antidiabetično delovanje in preprečujejo rast rakavih celic.

Vera Kodrič in Mojca Slokar, mentorici delavnic